RSS Feed

Posts Tagged ‘stigmatizacija’

  1. Disleksija v šolskih klopeh

    October 17, 2011 by Domen

    Disleksija je pojav, s katerim s katerim se srečujejo predvsem pedagoški delavci. Ker disleksija ni takšne vrste motnja, da bi kakorkoli vplivala na zniževanje otrokovih intelektualnih sposobnosti, posebne šole ali programi za dislektike ne obstajajo. Prav zato mora biti pedagoški delavec poučen o tem, kakšno skrb za otroka zahteva disleksija. Ker obstaja več vrst te motnje, obstaja tudi več različnih tipov pedagoških težav, ki jih lahko pedagoškim delavcem zagode disleksija. Pri nekaterih posameznikih se lahko disleksija pojavi le takrat, ko neko besedilo berejo na glas. Ko pa ti posamezniki isto besedilo berejo v mislih in besed ne izgovarjajo na glas, jih disleksija ne prizadene. Zato mora biti pedagoški delavec zelo preudaren in previden, da od otroka ne zahteva branja besedil na glas, ker bi ga to v razredu lahko stigmatiziralo. V takšnem primeru lahko zagato reši tudi tako, da otrok, ki ima disleksijo, besedilo povzame in ne bere na glas.


  2. Stigmatizacija disleksije

    September 17, 2011 by Domen

    Številni posamezniki smo se znašli v družbi z osebo, ki ji povzroča težave disleksija. Tako kot številne druge motnje, ki jih je možno zelo neposredno zaznati v stiku s človekom, je tudi disleksija predmet tabuja. Številni posamezniki imajo občutek, da bi bilo načeti pogovor o tem, kaj je disleksija, z osebo, ki ima to motnjo, neprimerno. Vendar pa ni nujno tako, saj je odkrit pogovor o motnjah z osebami, ki jih motnje pestijo, lahko jasen znake tega, da motnja dejansko ni nekaj, kar osebo stigmatizira. Pogovor lahko ravno prepreči, da bi oseba postala talka svoje motnje in bi se zapirala vase, tako da bi jo disleksija povsem odvrnila od socialnega življenja. Prav vsakemu človeku, ki ga mučijo motnje v določeni funkciji, moramo soljudje pomagati, da jo prekorači. Disleksija tukaj ni prav nič različna od ostalih funkcionalnih motenj, ki se prikazujejo le občasno in le v specifičnih situacijah.